Ker sem bila nekoliko prezgodnja na vlak za domov, sem zavila v bližnji gostinski lokal, ter si naročila kavo, med tem časom pa brala knjigo, s katero sem ravno bila proti koncu. Tako sem na vsake toliko časa pogledala okoli sebe, pogledala na uro, ter se nazaj potopila v knjigo.

Ker je naenkrat prišla ena malo večja skupinica in je bila kar glasna, sem svojo knjigo malce odložila, saj sem izgubila koncentracijo. Prav tako, pa mi je bil njihov pogovor zelo zanimiv, saj je bilo kar nekaj govora o policiji, ki se je ne dolgo nazaj peljala mimo. Seveda te takšne stvari na koncu vedno pritegnejo. Tako sem opazovala po lokalu, in gledala natakarja, kako je opravljal svoje delo. Ker sem imela v mislih plačati kar s kartico, sem bila pozorna, ali morem za to iti v lokal plačati, ali ima morda Softpos in bi potemtakem lahko plačala kar zunaj, za mizo. Tako sem ga opazovala, ko je kasiral pri ostalih mizah, vendar so vsi plačevali z gotovino. Pomislila sem, da če bi tudi sama imela gotovino se verjetno s tem vprašanjem sploh ne bi ukvarjala. Ko sem pogledala na uro, je bila že ravno toliko, da i se mogla odpraviti. Ker natakarja še nekaj časa ni bilo ven, sem vzela svoje stvari in stopila v lokal, ter mu povedala, da bi rada plačala.

Tako je vzel mobilni telefon in mi ga pomolil, da sem lahko prislonila kartico. Imeli so Softpos. Tako sem dobila odgovor na katerega sem se pred tem spraševala. Tako, da sem se nasmehnila in odhitela na vlak. Pomislila sem da bi mi moglo biti samoumevno, da imajo Softpos na takšni lokaciji saj je Softpos postal že nekaj samoumevnega, saj zares olajša delo in plačilo, predvsem danes, ko pa je kartično plačilo že toliko razširjeno in enostavnejše, tako za kupca kot tudi za potrošnika.

Tudi v gostinskem lokalu pride Softpos še kako prav