Pa mi je le uspelo, da so ročne svetilke pri meni doma

Kljub temu da sem bila v nenormalni gneči, sem uspela, priti do tega, da so ročne svetilke kupijo in bom lahko mirna na našem naslednjem izletu. Res se mislila, da mi ne bo uspelo, pa sem mi, je ena stvar, a srečo sprostila in tako sem tisto uro in pol izkoristila za nakupovanje, da se ročne svetilke končno kupijo in jih imam na voljo.

Bil je četrtek, ko me je prijateljica poklicala in mi povedala, da mora odpovedati sestanek tisti dan. Bili sva dogovorjeni, da se dobiva glede nekaterih stvari, ki jih morava skupaj pripraviti. Niti najmanj me ni motilo to, ker iskreno se mi ni dalo ta teden ukvarjati s tem, ker imam prepolno glavo, ki jo vseeno potrebujem za to druge stvari. Za to, da pripravim tista besedila z njo, a potrebujem mnogo bolj mirne misli, kot jih imam ta teden. Po drugi strani se pa tudi ne mudi še za zdaj, da to narediva čim prej. Imava zagotovo še kakšen mesec čas in so zagotovo ročne svetilke bolj pomembne kakor, pa ta besedila.

Takoj po službi sem se odpeljala v trgovino za opremo za planince in se zataknila za pol ure pri oddelku, kjer prodajajo ročne svetilke, saj se nisem mogla odločiti, katero bi kupila. Spogledovala sem se z eno kričečo rožnato barvo, ampak nisem bila čisto prepričana, če bi bila moja nova ročna svetilka tako živahne barve. Naredila sem še en krog po trgovini, če bom morda našla še kaj, kar bi lahko kupila, ker potrebujem, ampak nisem našla ničesar takega. Sem se pa vmes odločila, da bodo moje nove ročne svetilke tiste žive rožnate barve. Vem, da se je bodo vsi ustrašili, ko jo bodo zagledali, ampak če ne drugega vsaj vem, da mi je ne bo nihče ukradel, ker bi jo takoj našla. No, verjetno takšne ročne svetilke ne bodo nikomur všeč, ker grem samo jaz v takšne skrajnosti.

 

 …